Zibelka slovenske ženske košarke je Škofja Loka. Na škofjeloškem gradu so pri telovadbi, ki so jo uvedle uršulinke (sestre krščanske vere, ki so živele in delovale na gradu ter imele notranjo, ter zunanjo šolo za dekleta in internat), dekleta igrala tudi košarko. Leta 1936 je k pouku telovadbe prišla sestra Angela Bahovec iz Anglije in predstavila to novo igro, imenovano basket-ball. Seveda je bila ta igra podobna tisti, ki so jo takrat igrali v germanskih deželah, to je »korbball«.
V vseh teh obdobjih do sedaj so košarkarice dosegle zavidljive rezultate in odmevne, tudi mednarodne, uspehe. V slovenskem prostoru jih moramo, tako časovno kot primerjalno, pravilno umestiti in ovrednotiti. Naj zaključim z mislijo iz knjige »Mejniki slovenske košarke«: »Pravo košarko smo igrali v časih, ko je žoga imela še d u š o. In dokler jo bomo tako igrali, bomo uspešni!« Duhovitost in domiselnost v košarkarski igri sta zakonitost tudi jutrišnje košarke. Igrati igro in v njej uživati – to želim tudi vsem mladim rodovom.
Vir: dr. Mik Pavlovič
