Sergej Ravnikar

Tik pred začetkom sezone 1986/87, ko se je Andrej Urlep poslovil od ID Ježice, je vodenje takrat najperspektivnejše slovenske ženske košarkarske ekipe, prevzel Sergej Ravnikar.

Sergej Ravnikar je po končani igralski karieri (leta 1969), povsem slučajno začel s trenerskim delom v ženski ekipi Maribora. Z dobrim delom so se nizali tudi uspehi. Z nadarjeno generacijo kadetinj (letnik 1965), je osvojil naslov jugoslovanskih prvakinj, s članicami pa je nekajkrat osvojil naslov republiških prvakinj. Sergej je z uspešnim delom nadaljeval tudi v Ljubljani.

Z ekipo ID Ježice je krojil sam vrh jugoslovanske lige, odlične rezultate je z Ljubljančankami dosegal v Evropi, leta 1989 je z njimi postal jugoslovanski pokalni prvak. Po osamosvojitvi Slovenije je z Ježico petkrat postal državni in pokalni prvak ter zelo uspešno vodil ekipo v evroligi. V svoji karieri se je uspešno preizkusil tudi v vodenju moške ekipe Olimpije in z njo (sezona 1994/95) osvojil državno prvenstvo.

Bil pa je tudi prvi selektor slovenske ženske košarkarske reprezentance. Manj znano je, da je bil Sergej Ravnikar tudi trener zadnje jugoslovanske ženske reprezentance, kakršno smo poznali nekdaj. Junija 1991 je namreč vodil jugoslovansko reprezentanco, ki je nastopala na pripravljalnem turnirju na Tajvanu. Za reprezentanco so nastopile še tri slovenske igralke (Pocrnjić Nada, Topalović Nena in Krivić Katja).

Sergej Ravnikar je s svojim dolgoletnim delom v slovenski ženski košarki eno najbolj znanih in spoštovanih imen. Poznamo ga kot trenerja, funkcionarja in človeka, ki ima rad šport, predvsem pa seveda košarko.