Skoči na vsebino

Mojca Mihelič o mladinski ekipi, treningih in disciplini

Hvala Mojci Mihelič, ki deli svoje spomine z nami:

»Iz teh prvih let so se mi ohranile najbolj v spominu priprave na slovensko mladinsko prvenstvo 1960. V tistih mladinskih časih so bile naše največje tekmice igralke Odreda, ki so trenirale na Poljanski gimnaziji, vodila jih je prof. Žitnikova (njena hči Maja je pozneje dve leti igrala tudi v naši članski ekipi). Iz neznanega vzroka smo z njimi zmeraj strašno težko igrale, če smo zmagale, smo komaj za kakšno točko, še večkrat pa izgubile. Tudi pred omenjenim prvenstvom so nas premagale in bile smo že pošteno jezne.

Takrat nas je treniral Drago Krajnc, in ko je bilo junija šole konec, smo trenirale vsak dan dvakrat. Dopoldne smo vadile met, imele smo beležnice in vanje vpisovale rezultate posameznih serij po 10 metov. Izmenično je ena metala in druga pobirala. Spominjam se, da smo zmetale vsak dan po 500 prostih metov in ravno toliko od daleč, potem smo pa tako ali tako ostale na igrišču še do večera.. Pogosto je dopoldne na igrišče prišel tudi trener in nas odpeljal teč, delale smo tudi sprinte v klanec, če tega nismo naredile dopoldne, nas je »tortura« čakala popoldne pred treningom na igrišču. Na slovensko prvenstvo smo prišle res »našpičene« in smo komaj čakale tekme. Vse nasprotnice z Odredom več smo »nažgale« za okrog 30 točk in premočno zmagale. Še danes pa mi je žal, da smo se potem razkropile na počitnice, tako da smo čez en mesec, ko smo se nepričakovano v Ljubljani pomerile z neko beograjsko ekipo (Radničkim ali mogoče C. zvezdo?) in gladko izgubile za okrog 20 točk. Prepričana sem, da bi jih bile v formi s slovenskega prvenstva premagale, tako psihično in fizično močne smo bile. Mislim, da niti po reprezentančnih pripravah nisem bila nikoli več tako dobro pripravljena kot takrat.

V tistih časih smo zlasti pomladi in jeseni med šolskim letom velikokrat trenirale na pomožnem lešnatem igrišču, ker je bilo glavno zasedeno s člani, članicami ali mladinci. Ženske, posebno še mladinke, smo bile pač bolj na repu pomembnosti. Žoge so bile usnjene in največji užitek je bil, ko sem kdaj dopoldne pobirala žogo Danevu, Kandusu ali kateremu drugemu od takratnih članov in mi je dal, dokler se po treningu ni stuširal in preoblekel, člansko žogo. ?Zdela se mi je čisto majhna, kajti bila je še skoraj nova, me pa smo navadno imele stare »balone«, kajti usnjene žoge so se zaradi igranja zunaj tudi po dežju napihnile in dobile nepravilne oblike.

Pri 16 letih nas je precej iz mladinske ekipe prestopilo med članice, ker je več starejših igralk nehalo igrati. Kljub razliki v letih smo se s Sonjo Mrak, Smiljko Amon, Alenko Dermastia in drugimi lepo ujele.«

Skupinska slika po tekmi z Odredom
Mladinke pred tekmo, med njimi tudi Mojca Mihelič



Skupinska slika po tekmi z Odredom na igrišču Odreda ob Poljanski gimnaziji . Med njimi prof. Žitnikova, Alenka Vipotnik Erna Perovšek, Meta Povž
Mladinska tekma
sodi legendarni sodnik Šime Oblak, med gledalci Miro Varoga, Ljubica Filipovič in Drago Krajnc