Na prostoru Slovenije so se razvila večja košarkarska središča v Mariboru, Ljubljani, Jesenicah in Kranju. Z vstopom v zvezno ligo je postala Ljubljana z Olimpijo, ki je imela poleg članske tudi močno mladinsko ekipo, najmočnejše središče ženske košarke.
Premalo je znano, da so igralke Jesenic zaigrale na državnem prvenstvu leta 1960, v letu 1961 pa se vrnejo na zvezno raven tudi igralke Branika.
Po nastopih v zvezni ligi v naslednjih letih je Olimpijina članska ekipa dokazala svojo kvaliteto. Z dobrimi igrami so se dekleta uvrščale v vrh jugoslovanske košarke. Tako so že leta 1959 osvojile odlično tretje mesto na državnem prvenstvu. V ekipi so odlično nastopale in izstopale igralke, ki so tudi že oblekle dres državne reprezentance. Prva, ki je zaigrala v državni reprezentanci je bila Smiljka Markovič Amon, prvo uradno tekmo je odigrala Sonja Mrak Šporar, sledili sta ji Katja Kac Daneu in Alenka Novljan Dermastia. Najboljše mladinke Olimpije so se leta 1961 pridružile članski ekipi in se privajale na tempo igranja v zvezni ligi.