Skoči na vsebino

Ekspresna selitev iz Tivolija ter združitev ženske ekipe Olimpije in Ježice – sezona 1980/81

Jeseni 1980 je večletni mačehovski odnos uprave Olimpije do igralk in vodstva ekipe, slabe razmere za trening in pomanjkanje denarja, botroval odločitvi in dogovoru odgovornih članov uprav ljubljanskih klubov Olimpija in Ježica, da se edino slovensko prvoligaško žensko ekipo preseli na novo lokacijo in v novo dvorano, v Savlje. Dogovorjeno je bilo tudi, da ekipa prevzame ime kluba z bogato tradicijo – KK Ježica. 

Odločitev o ekspresni selitvi in združitvi klubov ter prevzemu imena Ježica, je verjetno presenetila in nekoliko prizadela igralke »stare« Ježice, saj jih je večina v septembru 1980, prenehala z aktivnim igranjem košarke, peščica njih pa prestopila v nove klube. Samo predvidevamo lahko, da bi uprava takratnega kluba s primernejšim odnosom do igralk, lahko marsikatero igralko zadržala v združeni ekipi. 

Trenerji in košarkarice so po selitvi imeli na razpolago primerno dvorano, dovolj ugodnih terminov za treninge, torej ugodnejše razmere za svoj razvoj vendar pa je oddaljenost dvorane od centra Ljubljane povzročila tudi zmanjšanje zanimanja gledalcev za ogled tekem. Tekme so bile prevečkrat odigrane pred polprazno tribuno. Nemalo težav pri iskanju lokacije ježiške dvorane so imele tudi gostujoče ekipe, ki so se nemalokrat izgubile na poti do cilja. 

Vodenje ekipe na Ježici je bilo ponovno zaupano trenerju Bogu Debevcu. Ekipo Ježice so v sezoni 1980/81 sestavljale: Vuleta Nada, Hočevar Jasmina, Guberinič Nana, Valerija Pukl-Žagar, Malacko Zora, Dornik Polona, Meta Fugina-Palandačič, Marjana Jambrovič, Vanda Vrdoljak, Križaj Nina, Košir Adrijana Dida. Ekipi je priključil še perspektivne mladinke – Tjašo Koren iz KK Pomurje ter igralki iz mladinskega pogona Ježice Majo Vugrinec in Nedo Todorović. Ekipo pa je ob selitvi zapustila Suzana Gostiljac.

Novo okolje je igralkam Ježice očitno dalo novega zagona in elana. V povprečju najvišja ekipa v prvenstvu je z dobrimi igrami presenetila tudi najboljše ekipe.

Ježica je imela na poziciji krila visoke igralke, ki so z svojimi natančnimi meti v obup spravljale nasprotnice. Ob izkušeni Guberiničevi in Hočevarjevi se je z dobrimi igrami in natančnimi meti odlikovala in vedno bolj uveljavljala Zora Malacko, s svojo borbenostjo ter dobrimi igrami pa tudi Nina Križaj. Na centrski poziciji sta Valerija Pukl-Žagar in Polona Dornik neusmiljeno zaustavljal nasprotnice pod košem. Igra Ježice se je vse bolj vrtela okrog Polone Dornik, ki je s svojo višino počasi postajala steber Ježiške ekipe. S svojim občutkom za igro jih je povezovala izkušena Nada Vuleta, pri tem pa sta ji pomagali še Marjana Jambrovič in Meta Fugina-Palandačič. 

Tako so iz ježiške dvorane s sklonjenimi glavami odkorakali tudi dve finalistki evropskih pokalov, ekipa Crvene zvezdo in Montinga. Z uvrstitvijo na četrto (4), mesto v zvezni ligi so predstavljale pravo presenečenje sezone in si ponovno priigrale pravico do nastopa v tekmovanju za pokal Liliane Ronchetti.

Jasmina Hočevar, odlična dolgoletna igralka Olimpije in Ježice stalna članica v prvi petorki.
Iskra Olimpija – Voždovac
Nana Guberinič (6) v napadu na koš, ovira jo Tabaševič (9) in Olivera Čangalovič (12)